kleti
1kleti — klȇti se nesvrš. <prez. kùnēm se, pril. sad. kùnūći se, prid. rad. klȅo se/klȇla se ž> DEFINICIJA tvrditi da je što istina zazivajući koga ili što (ob. neku svetinju) kao svjedoka ili zalog [kleti se Bogom; kleti se majčinim grobom; kleti… …
2kleti — klȇtī prid. DEFINICIJA ekspr. prokleti, ob. u nekim izrazima [dušman kleti] ETIMOLOGIJA prasl. *klęti: proklinjati (rus. kljanú, kljast , stčeš. kléti) ≃ po kloniti (se), jer se pri zakletvi rukom dodirivalo tlo (?) …
3kleti — klȇti nesvrš. <prez. kùnēm, pril. sad. kùnūći, prid. rad. klȅo/kléla ž, prid. trp. klȇt> DEFINICIJA 1. (koga) bacati na koga kletvu 2. (Ø) psovati ETIMOLOGIJA vidi kleti …
4klêti se — nesvrš. 〈prez. kùnēm se, pril. sad. kùnūći se, prid. rad. klȅo se/klêla se ž〉 tvrditi da je što istina zazivajući koga ili što (ob. neku svetinju) kao svjedoka ili zalog [∼ Bogom; ∼ majčinim grobom; ∼ životom; ∼ zdravljem] …
5klêti — nesvrš. 〈prez. kùnēm, pril. sad. kùnūći, prid. rad. klȅo/kléla ž, prid. trp. klêt〉 1. {{001f}}(koga) bacati na koga kletvu 2. {{001f}}(∅) psovati …
6klêtī — prid. ekspr. prokleti, ob. u nekim izrazima [dušman ∼] …
7kléti — kólnem [u̯n] nedov., kolníte tudi kólnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ ọ) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo… …
8Brloh pod Kletí — Brloh …
9klėtimas — klėti̇̀mas dkt …
10klét — í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi… …
