izraziti

См. также в других словарях:

• izraziti — izráziti (što, se) svrš. <prez. ìzrāzīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ìzrāžen> DEFINICIJA misao ili osjećaj očitovati, oblikovati riječima, jezikom, izreći, pokazati to mimikom, gestama, držanjem, šutnjom itd. [izraziti nezadovoljstvo]… …   Hrvatski jezični portal

• izráziti — (što, se) svrš. 〈prez. ìzrāzīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ìzrāžen〉 misao ili osjećaj očitovati, oblikovati riječima, jezikom, izreći; pokazati to mimikom, gestama, držanjem, šutnjom itd. [∼ nezadovoljstvo] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• izráziti — im dov. (á ȃ) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke; burno izraziti svoja čustva; javno, pismeno izraziti svoje zahteve; izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko; izraziti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zaníkati — am dov. (ȋ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala // nepreh. z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• priznáti — znám dov. (á ȃ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil // strinjati se,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zavrníti — in zavŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce 2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• izrêči — rêčem dov., izrêci izrecíte; izrékel izrêkla (é) 1. izraziti z govorjenjem: izreči kletev, psovko, šalo; žal mu je bilo za besede, ki jih je izrekel; v afektu, jezi izreči; v naglici izreči kaj nepremišljenega; komaj je izrekel misel, že so mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• opredelíti — ím dov., opredélil (ȋ í) 1. navesti bistvene značilnosti pojma: opredeliti delo; opredeliti človeka kot bitje, ki je sposobno za kulturno ustvarjalnost / opredeliti pojem definirati ♦ geom. opredeliti kroglo 2. določiti: opredeliti pojav,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• potrdíti — in potŕditi im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• upréti — uprèm dov., upŕl (ẹ ȅ) 1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upreti kol ob skalo / upreti kolena v naslonjalo prednjega sedeža; upreti roke v boke // dati v tak položaj, da močno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika