-
1 отельный
hoteļa, hoteļu, viesnīcas, viesnīcu
См. также в других словарях:
Arantza Hotela — (Arantza,Испания) Категория отеля: 4 звездочный отель Адрес: Aientsa Auzoa 10, 31790 … Каталог отелей
Ellauri Hotela — (Сеанури,Испания) Категория отеля: 2 звездочный отель Адрес: Altzusta 38, 48144 Сеанури, Испани … Каталог отелей
Zumaia Hotela — (Сумая,Испания) Категория отеля: 2 звездочный отель Адрес: Alai Auzategia, 13, 20750 С … Каталог отелей
Saiaz Getaria Hotela — (Гетариа,Испания) Категория отеля: 2 звездочный отель Адрес: San Roke, 25, 20808 Гетариа … Каталог отелей
Aginaga Hotela — (Usúrbil,Испания) Категория отеля: 2 звездочный отель Адрес: Aginaga auzoa, s/n, 2017 … Каталог отелей
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gránd hotél — gránd hotéla m (ȃ ẹ̑) navadno pristavek k imenu hotela s tradicijo najbolje in najudobneje urejen hotel: prenočeval je v grand hotelu / Grand hotel Union … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odklánjati — am nedov. (ȃ) 1. ne sprejemati (kaj ponudenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polastíti se — ím se dov., polástil se (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polastiti se njegovega denarja / sovražnik se je z orožjem polastil mesta / polastiti se oblasti // ekspr. narediti, da pride kaj osebku v uporabo: bila sva hitrejša in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponížati — am dov. (ȋ) 1. narediti kaj nižje; znižati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponižati; gladina vode se je ponižala / vrata so se ponižala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréča — e ž (ẹ) 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
