grd obraz

  • 1gŕd — a o in ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ) 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2obràz — áza m (ȁ á) 1. prednja stran glave: namazati, natreti obraz s kremo; skrbno si je obrisal obraz; pokriti obraz z dlanmi, rokami; skriti, ekspr. zakopati obraz v dlani; potegnil si je z roko čez obraz; padel je na obraz; udariti koga v obraz; pot …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3frís — a m (ȋ) nižje pog., nav. slabš. obraz: prav grd fris ima …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4góbec — bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5kónjski — tudi kônjski a o prid. (ọ; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7mádež — a m (ȃ) 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež; odstraniti madeže s tapet; krvni madež; madež od olja; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8nakázen — zni ž (ȃ) star. pošast, spaka: videl je grozno nakazen / grbasta nakazen zna o prid. (ā) knjiž. skažen, iznakažen: nakazen otrok / nakazen obraz // grd, neprikupen: nakazen starec / nakazna stenska ura pokvarjena nakázno prisl.: kače so nakazno… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9nèlép — a o prid. (ȅ ẹ̑ ȅ ẹ) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10nèpogléden — dna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) zastar. grd, neprikupen: nepogledno dekle / ima kozav, nepogleden obraz …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika