dvopolni

  • 1dvópólen — lna o prid. (ọ̑ ọ̑) elektr. ki ima dva pola: dvopolni vtič; dvopolno stikalo; pren., knjiž. napeti dvopolni konflikti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2vtìč — vtíča m (ȉ í) priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem: vtakniti vtič v vtičnico; priključna vrvica z vtičem ♦ elektr. dvopolni, enopolni, varnostni vtič // priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo česa …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika