dolgotrajen

  • 1dolgotrájen — jna o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2dánes — [nǝs] prisl. (á) 1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3dolgo... — [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4dolgodôben — bna o [u̯g] prid. (ó ō) knjiž. dolg, dolgotrajen: dolgodobno suženjstvo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5dolgoróčen — čna o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6dolgovéčen — čna o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7góng — a m (ọ̑) viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa // muz. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8mólk — a [u̯k] m (ọ̑) 1. stanje, ko se ne govori: nastal je molk; molk je trajal precej dolgo; v sobi je nekaj časa vladal molk; pregnati molk; z vprašanjem je prekinil molk; ekspr. padel, pogreznil, zavil se je v molk; dolgotrajen, globok, kratek,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9nèdólg — a o [u̯g] prid. (ȅ ọ̑ ȅ ọ) ekspr. ki ni zelo dolg, ni dolgotrajen: po nedolgi vožnji so se ustavili v majhnem, prijetnem mestu / v svojem nedolgem življenju ni imel dosti lepega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10prehájanje — a s (ȃ) glagolnik od prehajati: opazovali so prehajanje vojakov čez reko; prehajanje vozila z enega prometnega pasu na drugega / prehajanje državne meje / prehajanje na nov sistem je povzročilo nekaj težav; začelo se je prehajanje na serijsko… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika