cisto-

  • 31cist- — (var. «cisto ») Elemento prefijo del gr. «kýstis», vejiga: ‘cistitis, cistoscopio, cistotomía, quiste’. * * * altcist , cisti , cisto /alt ► Prefijos y sufijo, respect., procedentes del gr. kýstis, vejiga …

    Enciclopedia Universal

  • 32cȓkva — cȓkv|a ž 〈G mn kāvā/ ī〉 1. {{001f}}posvećena zgrada s jednim ili više zvona u kojoj kršćani slave službu Božju, mole se i obavljaju vjerske obrede 2. {{001f}}(Crkva) teol. zajednica vjernika kršćana a. {{001f}}Katolička crkva; rimska, zapadna,… …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 33brentine — brèn·ti·ne, brén·ti·ne s.m. RE tosc. nome comune di alcune piante del genere Cisto, spec. del Cistus salvifolius e del cisto marino {{line}} {{/line}} DATA: 1955. ETIMO: etim. incerta, forse voce di orig. preindoeuropea …

    Dizionario italiano

  • 34quistoso — |ô| adj. 1. Que tem cisto. 2. Que tem aspecto ou caráter de cisto. • Plural: quistosos |ó| …

    Dicionário da Língua Portuguesa

  • 35crkva — cȓkva ž <G mn kāvā/ ī> DEFINICIJA 1. posvećena zgrada s jednim ili više zvona u kojoj kršćani slave službu Božju, mole se i obavljaju vjerske obrede 2. (Crkva) teol. zajednica vjernika kršćana a. Katolička crkva; rimska, zapadna, latinska… …

    Hrvatski jezični portal

  • 36človéški — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na človek 1 2: a) človeška kri; zgradba človeškega telesa; človeška narava, zavest / karikature niso imele človeške podobe / zgodovina človeškega rodu; član človeške družbe / v drami je ustvaril vrsto človeških… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 37domàč — áča e prid. (ȁ á) 1. nanašajoč se na dom 1: a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 38gòl — gôla o tudi ó [gou̯] prid. (ȍ ó) 1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 39gotòv — óva o prid. (ȍ ọ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki: na policah so stali že gotovi čevlji; knjiga bo kmalu gotova napisana, natisnjena; obleka še ni gotova narejena, sešita; večerja je gotova skuhana, pripravljena / na… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 40ísti — a o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika