cepmi

  • 1cép — a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika