breja krava

  • 1kráva — e ž (á) 1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2bréj — a e prid. (ẹ) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3telíca — e ž (í) goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve: telica je breja; telica in krava ♦ lov. košuta v drugem letu starosti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4vdrúgič — prisl. (ū) star. drugič: krava je vdrugič breja; vdrugič se oženiti / take kupčije vdrugič ne boš več imel / vesel je bil iz dveh razlogov: prvič, ker je opravil delo, in vdrugič, ker je imel dovolj hrane …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika