bodi

  • 121kàrsibódi — čésarsibódi in kàr si bódi čésar si bódi zaim. (ȁ ọ ẹ̑ ọ) karkoli: naj bo gospod ali karsibodi, ukazoval nam ne bo; osel je zadovoljen s čimersibodi ∙ ekspr. tak visok obisk, to ni karsibodi je zelo pomemben dogodek …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 122kjèr — in kjér prisl. (ȅ; ẹ̑) s členki izraža nedoločen, poljuben kraj: to se lahko zgodi kjer si že bodi; počakaj v hiši ali kjer si bodi; prim. kjerkoli, kjersibodi in kjér vez. (ȅ; ẹ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, na katerem… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 123kjèrsibódi — in kjérsibódi in kjèr si bódi in kjér si bódi prisl. (ȅ ọ; ẹ̑ ọ) kjerkoli: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 124pámeten — tna o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 125prevíden — dna o prid., prevídnejši (í ȋ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 126šlámpast — a o prid. (á) nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 127ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 128vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika