biti nezadovoljiv

  • 1nèvesél — a o [eu̯] prid. (ȅ ẹ̑) 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika