beseda
121citáten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki …
122defektíven — vna o prid. (ȋ) knjiž., redko nepopoln, pomanjkljiv: defektivna tvarina ♦ lingv. defektivna beseda beseda, ki je nepopolna glede na oblikoslovni ali besedotvorni vzorec …
123enakozvóčnica — e ž (ọ̑) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim …
124enklítika — e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka: enklitike in proklitike // breznaglasna beseda sploh …
125hiperním — a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje: hipernim od besede smreka je beseda drevo …
126homoním — a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica …
127iztóčnica — e ž (ọ̑) 1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica 2. publ. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato /… …
128jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… …