asfaltni

  • 1asfaltni — àsfaltnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na asfalt, koji je građen od asfalta [asfaltna baza; asfaltni put] ETIMOLOGIJA vidi asfalt …

    Hrvatski jezični portal

  • 2asfálten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3Асфальтобетон — Строительный материал, получаемый в результате затвердевания уплотненной смеси минеральных заполнителей (щебня, песка, тонкоизмельченного минерального порошка) с органическим вяжущим (битумом или дегтем). Применяется главным образом для… …

    Строительный словарь

  • 4bitùmen — m 〈N bitùmeni〉 1. {{001f}}u užem smislu crn neisparljiv ostatak pri destilaciji nafte (asfaltni bitumen) i prirodni asfalt 2. {{001f}}〈mn〉 zajednički naziv za neke smjese organskih spojeva koje su nastale raspadanjem organskih praostataka,… …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 5bitumeni — bitùmeni m mn <N bitùmen> DEFINICIJA 1. zajednički naziv za neke smjese organskih spojeva koje su nastale raspadanjem organskih praostataka 2. (jd) u užem smislu crn neisparljiv ostatak pri destilaciji nafte (asfaltni bitumen) i prirodni… …

    Hrvatski jezični portal

  • 6asfaltírati — am nedov. in dov. (ȋ) polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran a o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7éstrih — a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8lák — a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9mástiks — tudi mastíks a m (ȃ; ȋ) 1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil: duh po mastiksu 2. gled. lepilo za lepljenje umetne brade, brkov na obraz: namazati z mastiksom ◊ grad. (asfaltni) mastiks gradbeni …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10prelív — a m (ȋ) 1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena področja / komaj opazen preliv dneva v noč 2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika