alkohola-

  • 111čezméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov ♦ biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje 2. ki je, nastopa v… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 112cícast — a o prid. (ȋ) 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov) …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 113delírij — a m (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 114delírium trémens — delíriuma trémensa m (í ẹ̑) med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 115ebulioskóp — tudi ebulioskòp ópa m (ọ̑; ȍ ọ) kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z ebulioskopom določiti stopnjo alkohola v vinu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 116eliminácija — e ž (á) knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega ♦ mat. eliminacija neznanke …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 117éster — tra m (ẹ) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 118éter — 1 étra m (ẹ) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode:… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 119grád — a m (ȃ) 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota ú in a m, mn. gradóvi (ȃ) 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 120gróg — a m (ọ̑) vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika