akümülatör

  • 61napojiti — napòjiti svrš. <prez. nàpojīm, pril. pr. īvši, prid. trp. nàpojen> DEFINICIJA 1. (koga čime) a. (o osobama) arh. dati željenu količinu tekućine za piće b. (o stoci) dati vode za piće 2. napuniti električnom energijom [napojiti akumulator]… …

    Hrvatski jezični portal

  • 62akumulatorski — akumùlātorskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na akumulator SINTAGMA akumulatorsko vozilo opskrbljuje voznu energiju iz akumulatora (elektrokolica, elektrobus) ETIMOLOGIJA vidi akumulacija …

    Hrvatski jezični portal

  • 63isprazniti — isprázniti (što, se) svrš. <prez. ìsprāznīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ìsprāžnjen> DEFINICIJA 1. (što) a. izvaditi sadržaj iz čega i time učiniti da bude prazno [isprazniti vreću; isprazniti džepove] b. napustiti što, ostaviti prazno… …

    Hrvatski jezični portal

  • 64akumulátorski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 65páren — 1 rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 66polnílen — lna o [ou̯] prid. (ȋ) nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev ∙ knjiž., redko polnilno pero nalivno pero ♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 67polnílnik — a [ou̯] m (ȋ) teh. stroj za polnjenje: polnilnik je pokvarjen; mešalnik in polnilnik ♦ elektr. naprava, ki proizvaja električno energijo v taki obliki ali jo pretvarja v tako obliko, da se z njo lahko polni akumulator …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 68prázen — zna o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 69praznílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na praznjenje: praznilna priprava / praznilni tok akumulatorja, kondenzatorja tok, ki ga daje akumulator, kondenzator pri praznjenju …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 70prazníti — in prázniti im nedov. (ȋ á) 1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine: redno prazniti poštni nabiralnik; prazniti sod; rezervoarji se praznijo ∙ evfem. praznili so blagajne po večjih trgovinah kradli so denar iz blagajn; ekspr. pridno… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika