škode

  • 41pogúbljati — am nedov. (ú) 1. drugega za drugim izgubljati: kar naprej pogublja ključe; pri njih se veliko stvari pogublja / potok se tam pogublja v zemljo izginja, ponika 2. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo deležen velike moralne ali materialne… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 42popláva — e ž (ȃ) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: na tem polju so vsako leto poplave; poplava je naredila veliko škode; preprečiti poplavo; severne kraje so zajele katastrofalne poplave; občasne, pomladanske poplave; ekspr …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 43popráva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od popraviti ali popravljati: poprava strehe / poprava nalog je naporno delo / zahtevati popravo škode / dati stroj v popravo popravit / kdaj bodo končane vse poprave pri hiši popravila 2. šol. postopek, ko učenci… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 44poravnáva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 45posétev — tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 46povračílo — a s (í) 1. kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina: dati, terjati povračilo škode; povračilo izdatkov, potnih stroškov; ima pravico do povračila / odlašati s povračilom; določiti način povračila // znesek, ki se da, dobi za kaj drugega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 47povrnítev — tve ž (ȋ) glagolnik od povrniti: povrnitev stroškov, škode / vse bi storil za povrnitev zdravja / povrnitev k antiki …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 48povzróčanje — a s (ọ) glagolnik od povzročati: povzročanje bolečin, trpljenja / namerno povzročanje škode …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 49prednámec — mca m (ȃ) nav. mn., ekspr. 1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci 2. redko kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 50prezímiti — im dov. (ȋ ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika