škode

  • 21liepti — 2 liẽpti, ia, ė 1. refl. atsakyti į kieno kalbą, reikšti savo samprotavimą, nuomonę: Neliepiaus (neatsiliepiau) skode (sueigoje), ir uždėjo man mokesnį Ggr. 2. refl. iš naujo pasireikšti (apie ligą): Nustojo ir nebeskaudėjo iki šiolei, tik dabar …

    Dictionary of the Lithuanian Language

  • 22golosèk — in golosék éka m (ȅ ẹ; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 23hásek — ska m (ȃ) raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 24integrálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 25knjižúra — e ž (ȗ) slabš. knjiga, zlasti brez literarne vrednosti: knjižure te vrste naredijo več škode kot koristi …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 26koríst — a m (ȋ) star. zborovski pevec: solisti in koristi i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 27mokrôta — e ž (ó) 1. tekočina, zlasti v majhnih količinah: ta snov vpija mokroto; v čevljih je začutil mokroto; žleze izločajo neko sluzasto mokroto / v kotanji zastaja mokrota voda; biti odporen proti mokroti vlagi, vodi / ekspr. v očeh se ji je zasvetila …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 28nadomestítev — tve ž (ȋ) glagolnik od nadomestiti: nadomestitev obolelih delavcev z zdravimi / redko zahtevati odškodnino za nadomestitev škode plačilo, povračilo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 29naredíti — ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 30nastájanje — a s (ā) glagolnik od nastajati: omogočiti, povzročiti nastajanje česa; nastajanje novih držav / nastajanja škode ni bilo mogoče preprečiti / nastajanje kapnikov, kristalov / nastajanje razlik, sprememb; rezultat, stanje nastajanja ◊ filoz.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika