črevo

См. также в других словарях:

• črevó — ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑) cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo ♦… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• lén — tudi lèn léna o stil. ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ) 1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; len kot gnoj zelo; ekspr. len, da smrdi / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• lenív — a o prid. (ȋ í) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja 2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka ♦ med. lenivo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• черево — живот, чрево , мн. черева внутренности , диал. черёвко ребенок , очереветь забеременеть , чрево (из цслав.), укр. черево, блр. черево – то же, мн. черовы родные дети , др. русск. черево живот, кожа с живота , ст. слав. чрѣво κοιλία, γαστήρ… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

• Shtokavian dialect — Shtokavian štokavica Pronunciation Spoken in Croatia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, Kosovo, Montenegro, Romania, Hungary …   Wikipedia

• crijevo — crijévo sr <N mn a, zb. crijȇvlje> DEFINICIJA 1. anat. dio probavnog sustava između želuca i čmara, dug rastezljiv dio probavnog sustava u čovjeka i u životinja [tanko crijevo; debelo crijevo; dvanaestpalačno crijevo dvanaesterac] 2. gibak …   Hrvatski jezični portal

• bláto — a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• čístiti — im nedov., číščen (í ȋ) 1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe 2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• čmár — a m (ȃ) zastar. debelo črevo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• črévce — a s (ẹ) manjšalnica od črevo: drobna ptičja črevca ♦ bot. kurja črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• črevésen — sna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na črevo: črevesna sluznica, stena / črevesni katar; nevarnost črevesnih bolezni / črevesni paraziti ♦ anat. črevesne resice prstasti ali listasti izrastki črevesne sluznice; biol. črevesna flora črevesne bakterije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika