(po)dvomiti

  • 1dvómiti — im, in dvomíti in dvómiti im nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ) 1. imeti, izražati dvom, dvome: zakaj še dvomiš? dvomiti o uspehu, pog. v uspeh; dvomim, če bo prišla; še zmeraj dvomi, da mu bo poskus uspel // domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2absolúten — tna o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3dobronamérnost — i ž (ẹ) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4dolóčen — čna o prid., dolóčnejši (ọ) podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko ♦ lingv. določna glagolska oblika… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5dvojíti — ím nedov. (ȋ í) 1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo 2. redko množiti, večati: bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči 3. redko… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6dvómljenje — a s (ọ̄) glagolnik od dvomiti: po dolgem dvomljenju in premišljevanju je ponudbo le sprejel …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7intelektuálnost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost intelektualnega: intelektualnost znanstvenega sloga / dvomiti o svoji intelektualnosti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10jéti — ja m (ẹ̑) domnevno bitje, ki živi na Himalaji: dvomiti o obstoju jetija jámem dov., jêmi jemíte in jámi jamíte; jél; nam. jét in jèt (ẹ á) star., navadno sedanji čas ali kot deležnik na l začeti, pričeti: odpre knjigo in jame brati; počasi so… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika