hocejo


hocejo
m Ал.
см. hocino I

Большой испано-русский и русско-испанский словарь. 2003.

Смотреть что такое "hocejo" в других словарях:

  • hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oncejo — ► sustantivo masculino ZOOLOGÍA Vencejo, ave insectívora que anida en los aleros de los tejados. * * * oncejo (del sup. antig. «hocejo», de «hoz», ¿con influencia del antig. «onceja», uña?) m. *Vencejo (pájaro). * * * oncejo. (De un ant. *hocejo …   Enciclopedia Universal

  • Santibáñez del Val — Saltar a navegación, búsqueda Santibáñez del Val Bandera …   Wikipedia Español

  • aplicírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • číst — a o stil. ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lagáti — lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljudjé — ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • manjšínec — nca m (ȋ) publ. pripadnik manjšine: najuglednejše manjšince hočejo ukloniti s silo / mnenja slovenskih manjšincev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • megalomán — a m (ȃ) nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte: nekateri megalomani hočejo podreti in na novo zazidati cele mestne četrti // kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav megaloman …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • načín — a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika