zaslepljen

  • 1zaslepíti — ím dov., zaslépi; zaslépil (ȋ í) 1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala; žarometi so ga zaslepili 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2zaslepljênec — nca m (é) ekspr. zaslepljen, nekritičen človek: dejanja fanatikov in zaslepljencev / ideološki zaslepljenec …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika