za sebe govoriti

  • 1govoriti — govòriti (Ø, što) nesvrš. <prez. gòvorīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje> DEFINICIJA 1. imati sposobnost prenošenja poruke riječima 2. riječima iznositi neki smisao (tekst, obično bez predloška, za razliku od čitati) 3. najavljivati… …

    Hrvatski jezični portal

  • 2govòriti — (∅, što) nesvrš. 〈prez. gòvorīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉 1. {{001f}}imati sposobnost prenošenja poruke riječima; zboriti 2. {{001f}}riječima iznositi neki smisao (tekst, obično bez predloška, za razliku od čitati) 3. {{001f}}najavljivati… …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 3Croate — Cet article concerne la langue croate. Pour le peuple croate, voir Croates. Croate Hrvatski Parlée en Croatie, Bosnie Herzégovine, Serbie (Voïvodine) et d’autres pays Région Europe centrale …

    Wikipédia en Français

  • 4Langue croate — Croate  Cet article concerne la langue croate. Pour le peuple croate, voir Croates. Croate …

    Wikipédia en Français

  • 5Langue serbe — Serbe  Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Srpski / Српски Parlée en Serbie, Monténégro, Croatie, Bosnie Herzégovine, Roumanie, Macédoine et d autres pays Région …

    Wikipédia en Français

  • 6Serbe — Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Српски / Srpski Parlée en  Serbie …

    Wikipédia en Français

  • 7dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika