on je član odbora

  • 1člán — a m (ȃ) kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo: biti član sindikata; izvoliti, pridobiti, sprejeti nove člane; vpisati se med člane; član odbora, partije / podporni, redni, ustanovni član društva / častni član; dopisni član akademije… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2odbórnik — a m (ọ̑) član odbora: biti odbornik; izvolili so ga za odbornika; delaven odbornik; vloga odbornikov / občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3odbòr — ôra m (ȍ ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog: odbor se sestane, sklene; publ. odbor se je konstituiral na prvi seji; dati odboru razrešnico; izvoliti, sestaviti odbor; član odbora; seja odbora; odbor za… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4òdbōrnīk — m (òdbōrnica ž) 〈V īče, N mn īci〉 član odbora …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 5odbornik — òdbōrnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA član odbora ETIMOLOGIJA vidi odbor …

    Hrvatski jezični portal

  • 6kooptírati — am dov. in nedov. (ȋ) izvršiti kooptacijo: kooptirati novega člana; kooptirali so ga v mestni komite kooptíran a o: kooptirani član odbora …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8položáj — a m (ȃ) 1. način, kako je kaj nameščeno a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj b) glede na druge dele celote:… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9občínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10izvŕšnik — a m (ȓ) pog. 1. med narodnoosvobodilnim bojem član izvršnega odbora Osvobodilne fronte: izvršniki so obiskali četo; izvršniki in člani centralnega komiteja 2. član izvršnega sveta: nekaj izvršnikov tudi osebno pozna …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika