obvladati se

  • 1obvládati — am dov. (ā) 1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik: v napadu je napadalca obvladal; v šahu ga obvlada / z velikim naporom so obvladali sovražnika premagali / konja je z lahkoto obvladal 2. biti sposoben odločujoče… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2žívec — vca m (ȋ) 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje: živec odmre, se poškoduje; živec trzne; vzdražiti živec; bolezni, ohromelost, vnetje živcev / možganski živci; slušni, vidni, vohalni živec // nav. mn., ekspr. ta skupek pri človeku… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3aktíven — vna o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4bŕzda — e ž (ŕ) železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec // uzda: prijeti, držati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5desétpŕsten — tna o prid. (ẹ̑ ȓ) nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok: desetprstni sistem tipkanja; obvladati desetprstno pisanje na pisalnem stroju desétpŕstno prisl.: tipkati desetprstno …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6drhtênje — a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7emócija — e ž (ọ) knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo: obvladati emocijo; pesem je nastala iz emocije; močna, silovita, velika emocija; dejanje pod vplivom trenutne emocije /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8góvor — a m (ọ̑) 1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru // sposobnost tega oblikovanja …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10hláden — stil. hladán hládna o tudi ó prid., hladnéjši (á ȃ á) 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke // ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika