nasprotni veter

  • 1naspróten — tna o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2prótivéter — tra m (ọ̑ ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3ántipasát — a m (ȃ ȃ) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5igráti — ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6prinêsti — nêsem dov., prinésel prinêsla (é) 1. z nošenjem spraviti na določeno mesto: prinesti orodje; prinesel je stol iz sobe; prinesti na glavi, v košari; prinesti s težavo, naskrivaj / prinesti pismo; osebno prinesti vabilo / konji so prinesli težke… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7víti — 1 víjem nedov. (í) 1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika