kapitulācija
1kapitulacija — kapitulácija ž DEFINICIJA 1. vojn. prekid borbe i predaja neprijatelju pod dogovorenim uvjetima ili bez uvjeta [bezuvjetna kapitulacija] 2. pren. odustajanje od daljnjeg nadmetanja (u mišljenjima, nastojanjima itd.); poraz, predaja ETIMOLOGIJA… …
2kapitulácija — ž 1. {{001f}}vojn. prekid borbe i predaja neprijatelju pod dogovorenim uvjetima ili bez uvjeta [bezuvjetna ∼] 2. {{001f}}pren. odustajanje od daljnjeg nadmetanja (u mišljenjima, nastojanjima itd.); poraz, predaja …
3kapitulácija — e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran …
4Anton Aškerc — Denkmal von Anton Aškerc in Ljubljana. Anton Aškerc (* 9. Januar 1856 in Rimske Toplice; † 10. Juni 1912 in Ljubljana) war ein slowenischer Dichter und katholischer Priester. Aškerc wurde in der Nähe des Ortes Rimske Toplice in der …
5Canossa — (izg. kanȍsa) ž DEFINICIJA 1. zamak u S Italiji pred kojim je 1077. ekskomunicirani njemački car Henrik IV, nakon dugotrajnog suprotstavljanja papinskom vrhovništvu, izvršio trodnevnu ponižavajuću pokoru i izmolio oprost od pape Grgura VII 2.… …
6brezpogójen — jna o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih… …
7katastrófa — e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa… …
8pred — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti… …
9slabóst — i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo …
10sramôten — tna o prid., sramôtnejši (ó) ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija // ki vzbuja prezir, obsojanje:… …
- 1
- 2
