iti na sprehod

  • 1íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2kljúb — predl. (ȗ) z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam // v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3kosílo — a s (í) 1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4smúkati — am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5zverinják — a m (á) prostor, v katerem so zaprte zveri, divje živali: dati ujeto žival v zverinjak; v razredu je kot v zverinjaku / zastar. iti na sprehod v zverinjak živalski vrt; zapreti leva v zverinjak kletko …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7vodíti — vódim nedov. (ȋ ọ) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8potegníti — in potégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10zapeljáti — péljem tudi ám dov., zapêlji zapeljíte; zapêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika