dokončati
1dokònčati — (što) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. dȍkončān〉 dovesti do konca, do kraja; dovršiti …
2dokončati — dokònčati (što) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. dȍkončān> DEFINICIJA dovesti do konca, do kraja; dovršiti ETIMOLOGIJA do + v. konac, kònčati …
3dokončáti — ám dov. (á ȃ) 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo ∙ vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je 2. zastar. skleniti:… …
4dokončavati — dokončávati (što) nesvrš. <prez. dokònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. dokončati ETIMOLOGIJA vidi dokončati …
5absolvírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati:… …
6pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… …
7dokončávati — (što) nesvrš. 〈prez. dokònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}dokončati{{/ref}} …
8dòkrājčiti — (što, koga) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkrājčen〉 1. {{001f}}privesti kraju, doći do kraja; dokončati, završiti [∼ posao] 2. {{001f}}učiniti komu kraj, uništiti koga; usmrtiti …
9suprimirati — suprimírati dv. <prez. suprìmīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. dokončati/dokončavati što putem sile; ugušiti, pokoriti/pokoravati 2. nastojati da se što ne otkrije, da se ne objavi ili počne kolati;… …
10dokrajčiti — dòkrājčiti (što, koga) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkrājčen> DEFINICIJA 1. privesti kraju, doći do kraja [dokrajčiti posao]; dokončati, završiti 2. učiniti komu kraj, uništiti koga; usmrtiti ETIMOLOGIJA vidi dokraja …
