afrikāta
1afrikáta — ž gram. fonetski složen konsonant, sliveni suglasnik; nastaje tako da se sastavni elementi artikuliraju kao cjelina na istom mjestu, npr. dž ← d {{upper}}+ {{/upper}}ž, c ← t + s; slivenik ✧ {{001f}}lat …
2afrikata — afrikáta ž DEFINICIJA gram. fonetski složen konsonant, sliveni suglasnik; nastaje tako da se sastavni elementi artikuliraju kao cjelina na istom mjestu, npr. dž ← d + ž, c ← t + s; slivenik ETIMOLOGIJA lat. affricatus: trven ≃ ad + fricare: trti …
3afrikata — afrikatà dkt …
4afrikáta — e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas …
5slivènīk — m 〈G sliveníka, N mn sliveníci〉 lingv. neodom., {{c=1}}v. {{ref}}afrikata{{/ref}} …
6slivenik — slivènīk m <G sliveníka, N mn sliveníci> DEFINICIJA lingv., v. afrikata ETIMOLOGIJA vidi sliti …
7afrikatski — afrìkātskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na afrikatu ETIMOLOGIJA vidi afrikata …
8afrikativan — ȁfrikatīvan prid. <odr. vnī> DEFINICIJA koji ima svojstva afrikate [afrikativna artikulacija] ETIMOLOGIJA vidi afrikata …
9asibilant — asibìlant m <G mn nātā> DEFINICIJA fon. afrikata kojoj je drugi dio sibilant ETIMOLOGIJA vidi asibilacija …
10čiulpis — čiul̃pis sm. (2), čiulpỹs (4) Ps 1. duonos ar ragaišio mazgelis su cukrum vaikui čiulpti, čiulpė, čiulpikas: Duok vaikui čiul̃pį, tegu žinda Jdr. 2. (neol.) A.Baran gram. dvižidinė afrikata (č ar dž) …
- 1
- 2
